Domov

                                                                      

Pozdravljen obiskovalec najine spletne strani “Parkinson.si (Miro + Mojca)”.

Sva povprečen par po 50+ .Najino življenje je imelo vzpone in padce, pa vendar, ko pogledava nazaj, je v najini prvi polovici stoletja bil skupni imenovalec SREČA. Misli in dejanja je zapolnjevala ljubezen, prijateljstvo, spoštovanje. Usmerjena sva bila v družino, službo, hobije, prijatelje.
Potem pa se prične zgodba, katere del sva sedaj. Drobne zdravstvene težave so postale vedno bolj specifične, kar naju je pripeljalo do nevrologa, ki je po kratkem nevrološkem pregledu, dal pečat najinim mislim, dejanjem. “Gospod, Parkinsona imate! Bolezen je neozdravljiva. Z zdravili in aktivnim načinom življenja se jo uspešno da obvladovati in upočasniti napredovanje!”
Ker sem do takrat bil rekreativen športnik (kolesarjenje, planinarjenje, smučanje, plavanje….), naju z ženo njegovi napotki niti niso prestrašili. Kmalu pa se je pokazalo, da je takšno prijazno priporočilo bistveno premalo za vzdrževanje fizičnih zmogljivosti. Po obdobju obupanosti, izgubljenosti in občutku prepuščenosti samemu sebi in družini, smo doma aktivno pristopil k iskanju strokovne pomoči. Šele testiranje mojih fizičnih sposobnost in na podlagi tega individualno usmerjena terapija različnih strokovnjakov, mi je po enem letu povrnila toliko sposobnosti, da sem se na določenih področjih svojega življenja lahko vrnil k aktivnostim, ki so bile del mojega življenja pred boleznijo. S trdim delom uspem funkcionirati v vsakdanjem življenju. Potreba po usmerjanju s strani različnih strokovnjakov pa še ni zaključena.

Sva na začetku oblikovanja te internetne strani. Verjameva, da bova tudi z vašo pomočjo širila njen obseg, zbirala ideje in pripomogla k širjenju znanja in izkušenj za boljši vsak dan tistih, ki se kakor koli srečujejo s Parkinsonovo boleznijo. Vse kar bova tukaj napisala je najino osebno mnenje ali izkušnja. Citirala bova tudi literaturo, ki nama širi znanje in daje nove ideje.

Namen najinega pisanja je povezovanje med seboj, zbiranje zgodb ljudi, ki uspešno obvladujejo simptome. Občutek izgubljenosti, pomanjkanje informacij, je vsaj v začetnih fazi bolezni hujše, kot bolezen sama. Naredimo nekaj drug za drugega. Podelimo si izkušnje. Prepričana sva, da sva smo skupaj močnejši.

Z ženo ne iščeva toliko vzrokov bolezni , kot odgovore, kaj je tisto, kar pomaga, da se naše telo, naše celice, dobro počutijo, da so preskrbljene z vsem kar potrebujejo. V veliko pomoč nama je literatura, znanje medicine, izmenjava izkušenj in razmišljanje s srcem.

Najino geslo zdravja je pretočnost. Celice, ki lahko prejemajo in oddajajo brez ovir, so zdrave celice. Kaj vse pa stoji na poti, da pretočnosti ni ?

Najin psevdonim

MojMir (Mojca+Miro