Bolniki, ki postanejo zaradi napredujoče bolezni odvisni od drugih, potrebujejo pomoč pri vseh temeljnih življenjskih aktivnostih: gibanje, oblačenje, slačenje, osebna higiena, prehranjevanje in izločanje. Koliko in kakšno pomoč potrebujejo bolniki je seveda odvisno od njihovih omejitev. Pri tem je potrebno vedno znova poskrbeti, da bolnik sam ali ob pomoči izvede vse tiste aktivnosti, ki jih še zmore. To zahteva veliko časa, znanja in potrpljenja od osebe, ki mu nudi pomoč.
Oseba, ki je v takšni fazi sposobna in pripravljena negovati partnerja, mora imeti pomoč s strani strokovno usposobljenih oseb, ki jo naučijo, kako na pravi način izvesti določeno aktivnost in jo seznanjajo s pripomočki, ter kje so le ti dosegljivi. Oseba, ki neguje svojca, mora biti tega dela tudi obdobno razbremenjena. Stalno spremljanje in evalvacija trenutnega stanja osebi dajala občutek varnosti in dopolnjevala znanje
