Telesna vadba – korist za možgane

0
1747

Telesna vadba

je izredno koristna za možgane in sicer z dveh vidikov: posrednega in neposrednega. S posrednega vidika je pomembna predvsem zato , ker izboljšuje srčno-žilni sistem in s tem omogoča boljše, zanesljivejše in rednejše oskrbovanje možganov s krvjo. Neposredno pa je pomemben vpliv zgoraj opisanih vadb v tem, da vse še dodatno aktivirajo tudi možgane. Za vsako obliko gibanja, pa naj si bo še tako preprosto, je potrebno normalno delovanje možganov. Čeprav se zdi neko gibanje oziroma fizična aktivnost na videz zelo preprosta, je ta aktivnost z možganskega vidika dokaj zapletena in še ne dovolj razumljiva in dobro raziskana. Vemo, da mišična aktivnost vodijo in nadzirajo možgani. In vemo tudi za nekatere temeljne povezave možganskih centrov , ki regulirajo mišično aktivnost : če gremo nazaj, od mišic proti možganom, potem vemo, da gre živec od mišice do hrbtenjače, od tam v možgansko deblo ter od tam vzporedno v male in velike možgane – v reženj in nekatere možganska jedra. Živčne povezave so angažirane tako pri zapletenejšemu gibanju, kot je na primer tek, kakor tudi pri preprostem gibanju prsta, na primer pri tipkanju. In kot smo že omenili, vsak izziv in angažiranje možganov se v najširšem pomenu lahko ima za umovadbo, torej treniranje naših možganov.

Gibljivost lahko izboljšamo s posebnimi vajami. Z razteznimi vajami in vajami za gibljivost učinkovito raztegnemo celotne mišice telesa (od glave in vratu do stopal) in tudi kite. Pomagajo tudi pri ohranjanju ravnotežja in skladnosti ter sinhronizaciji gibanja (koordinaciji).

Koristi telesne vadbe so dobro poznane…………S telesno aktivnostjo se izboljša cirkulacija krvi po telesu, zato pride v možgane več sveže krvi in posledično več kisika; izboljša se koncentracija , miselna zmogljivost (pomnjenje). S telesno vadbo se izboljša koordinacija telesa, kar povečuje skladnost delovanja različnih delov možganov in tudi hitrost prenosa impulzov iz in v možgane….. Poleg tega deluje tudi neposredno na možgane in to prek povečanja možganskega nevrotropnega faktorja, ki vpliva med drugim tudi na nevrogenezo.

(UMOVADBA za bistre možgane v poznih letih   dr. Vojko Kavčič  str. 147, 144, 150)