Prvo se je začelo z izgubo pisave, postala je tako majhna, da tudi sam nisem več znal prebrati, kaj sem napisal. V zadnjih dveh – treh letih mi je odpovedal še govor. Leta 2021 sem bil sprejet v dnevni hospital v Sočo, kjer sem imel logopedsko obravnavo. Prvič sem se spoznal s komunikatorjem.
Težave z govorom so se začele pred tremi-štirimi leti. Prvo s prekinitvami in momljanjem. Pozneje sem moral ponavljati povedano. V Soči sem poiskal pomoč pri logopedih. Po opravljenih testih smo ugotovili, da potrebujem komunikator. Ker se mi je pa stanje občutno poslabšalo, sem se ponovno naročil na pregled. Ugotovljeno je bilo, da moj komunikator ne zadošča mojim potrebam. Bil sem obveščen, da je mogoče pridobiti hitrejši, predvsem pa hitreje odziven komunikator. Zdaj mi je v komunikaciji malo lažje. Ko mi naraste adrenalin ali pa sem jezen še lahko povem kakšno besedo razločno, kar je pa vedno redkeje. Predvsem je moj govor zelo odvisen od usklajene sposobnosti dihanja in količine sline, ki se mi nabira v ustih.
Z vajami poskušam ohraniti vsaj delček govora, ki mi je še ostal. Vaje so zelo enostavne, pa vseeno jih sam ne morem izvajati. Pri tem potrebujem pomoč – vodenje, predvsem pa vzpodbudo.
Komunikator je ena od možnosti komunikacije. V kolikor želimo enostavno in hitro komunicirati potrebujem enostaven in hitro odziven komunikator. Zamenjava z novejšim komunikatorjem mi je odpravilo veliko pomanjkljivosti.
KRONOLOŠKI OPIS TEŽAV
1.Leto 2019 občasno slabše razumljivo izražanje, drugače ni večjih težav. Žena na začetku misli, da je nekaj narobe z njenim sluhom.
2. Leto 2020 Drugi me ne razumejo – sprašujem se, zakaj me ne razumejo. Jaz mislim, da govorim še dovolj razločno. Jezi me ponavljanje besed.
3. Leto 2021 Večkratno ponavljanje – glasovi nerazumljivi. Občasno še sam sebe ne razumem, kaj želim povedati. Težave se stopnjujejo. Vedno težje je prepoznati besede. Komunikacija postaja nemogoča. Veliko energije in časa vzame vsaka beseda.
- Leto 2023 Moje sporazumevanje je vezano skoraj izključno na pripomoček. Z ženo sva ugotovila, da je poleg komunikatorja zelo priročen plastificiran kartonček z abecedo. Osnutek sem prejel na Navrološki kliniki. Prednosti kartončka so, da svetloba ni moteča, vedno nama je dosegljiv, ker ga imava po vseh torbicah/prostorih, ostali v okolici ne slišijo, kaj sporočam in po najinih izkušnjah uspem z njim hitreje sporočiti svoje misli. Ta pripomoček uporabljava tudi med sprehodom, na cesti, če greva na pijačo…….pa tudi doma. Slaba stran je ta, da mora »poslušalec« biti ves čas prisoten in budno spremljati moje kretnje. Del komunikacije poteka preko kreten, ki sva jih s časom spontano oblikovala.