Moj – naš trener
Ravnotežje vzdržujemo s pravilnim delovanjem treh sistemov: dobrega vida- vidni sistem, dobrega čutila za ravnotežje v notranjem ušesu – vestibularni sistem, ter čutil v mišicah in sklepih – proprioceptivni sistem. Da ravnotežje lahko vzdržujemo, morajo ti trije sistemi delovati skladno in biti povezani z več različnimi refleksnimi povezavami, saj za vzdrževanje ni potrebno zavestno in namerno delovanje možganov. Da lahko stabilno stojimo na nogah, moramo torej v vsakem trenutku aktivirati vse tri sisteme oziroma najmanj dva (na primer ko zapremo oči, lahko še vedno vzdržujemo ravnotežje, čeprav ne tako zanesljivo). Redna vadba ravnotežja zaposli vse tri sisteme in jih tako redno vzdržuje in lahko celo izboljša.
Ena najbolj pomembnih nalog ravnotežnega organa je, da stalno spremlja položaj glave in te informacije posreduje v možganske centre, ki nadzorujejo ravnotežje. Ko ta organ izgubi na hitrosti zaznavanja, se prav tako upočasni prenos električnih impulzov od tega organa do možganskih centrov……. Poleg upočasnjenega prenosa električnih impulzov se s staranjem upočasnijo tudi biokemični procesi na živčnih končičih, kjer živčni sistem dobiva informacije o položaju mišic in sklepov. Vadba ravnotežja je v primerjavi z ostalimi vadbami dokaj različna in specifična: glede na to, da so v ravnotežje vključeni trije sistemi, se lahko vadba ravnotežja usmeri ločeno na vsak posamičen sistem, lahko pa je usmerjen tudi na dva sistema, medtem ko izloči tretji sistem, lahko pa je usmerjena tudi na dva sistema, medtem ko izloči tretji sistem; na takšen način ostala dva sistema delata bolj učinkovito. ….Zgoraj opisane principe lahko uporabimo tudi v kasnejših letih, na primer vadba ravnotežja z zaprtimi očmi ali vadba ravnotežja na eni nogi…. Ravnotežje vadimo tudi tako, da hitro obračamo ali spreminjamo položaj glave, kajti na ta način dodatno aktiviramo vestibularni aparat. Proprioceptivni sistem dodatno obremenimo, če opravljamo vaje ravnotežja na mehki podlagi, kajti ko so noge na mehki podlagi, ne morejo pošiljati najbolj natančnih informacij iz stopal in gležnjev, potrebnih za vzdrževanje ravnotežja. V tem primeru nekako prisilimo vestibularni in vidni sistem v večjo aktivnost pri vzdrževanju ravnotežja.
(UMOVADBA za bistre možgane v poznih letih, dr. Vojko Kavčič, str. 148-149)
